nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Odnos do rodnega kraja je mitiziran, glede na zgodovino omenjenega mesta ustrezno monumentalen, pa tudi fatalističen in utopičen, saj od tam ni odšel po lastni volji in tja se tudi ne more vrniti - razen s pesmijo seveda. Danes ukrajinski Lvov je bil več stoletij poljsko mesto, a ne samo to, bil je stičišče kultur: z Lvovom smo navsezadnje povezani tudi Slovenci (tja se med drugim zatečeta tudi »avstrijski« študent Matija Čop in Gogoljev Taras Buljba, od tam preženejo Emila Korytka v neko južno zakotno provinco, tam umre poljski komediograf Aleksander Fredro, ustavi pa se tudi poljski literarni kritik in glavni ideolog literarnega gibanja Mlada Poljska Stanisław Brzozowski). In tako razgiban, a tudi nostalgično vzvišen - plemiško poljski, tak kot je vedno bil v zgodovini - je Lvov v pesmi Iti v Lvov, ki bi jo lahko imeli celo za nekakšno pesnitev, saj po dolžini presega običajno krajšo obliko, značilno za pesnika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani