nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Slepota v tem romanu ni le preprosta metafora zla samega po sebi, ampak povsem apokaliptična vizija (domislek je nameren!) človeške omejenosti in dramatično poškodovanega moralnega živca. Esej o slepoti nas namreč z neustavljivo logično, a hkrati slepeče nepotešeno strastjo spreminja v očividce razgaljanja krhkosti v elementarnih človeških navadah in spontanih vrednotah, kakršne so za skupnost, če naj deluje, tako rekoč naravne. Od zapestne ure, s katero se nikoli več ne bo treba posvetovati o točnem času, do izgube smisla za solidarnost in sočasne ambicije po gospodovanju v utripajočem tkivu najprej zasilne karantene z vojaškimi stražarji, nato pa celotnega mesta in države: slepota v Saramagovi katastrofični pripovedi, ki pa ni brez dopuščajočega upanja, preplavi ves simbolno zgrajeni svet družbenih norm.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani