nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pomembna kvaliteta, ki jo je Janežič s svojo »premestitvijo« dobil, je poleg premišljene in učinkovite scenografije ter oblikovanja luči (scenograf Vlado Repnik je del prizorišča - jarek na rampi, napolnjen z rižem - celo dobesedno zgradil, kar je značilnost prizorišč Mnouchkine) kontemplativna zbranost, ki se brez odvečne mizanscene osredotoča na to, kar je pri Sofokleju bistveno: na dialogizirano dramatično pripoved Ojdipove zgodbe, spremljano z nastopi zbora. Vsi nastopajoči so v uprizoritvi vseskozi na prizorišču, razen Ojdipa in Jokaste, vsi so zdaj aktivne, zdaj neme priče Ojdipovega tragičnega propada; to je svet, kjer nič ni skrito, vse je na očeh in ušesih, neveden in slep je samo Ojdipus, ki vse do zadnjega ne zmore povezati dejstev. Dogajanje se pred nami odvija v glavnem sede, v tihem, postopnem, a neusmiljenem ritmu, in najglasnejši je v tem prostoru Ojdipov krik ob spoznanju lastne zavrženosti in slepote.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani