nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vse v tem romanu sicer deluje, hkrati pa se nisem znal otresti občutka, da pogreša tisto neizogibno iracionalno gnanost, ki bi me poslala prek okvirov bralske predvidljivosti, kakršno pač nosi s seboj »tradicija novega«. Morebitne pogoje za vznik blazne eksistencialne pulzije po mojem - v tem je osnovna zadrega - še dodatno spodkopava manieristični, nemara celo izumetničeni slog, ki se z zgodbenim lokom ne sprime v brezšivno celoto. Občutek sem namreč imel, da roman nenehno razkriva postopek lastne izdelave, vendar ne v duhu kakšnega Rushdieja, pri katerem je samorefleksivno nanašanje sestavni del pripovedne strukture, ampak nekako sramežljivo, kakor da bi Bog majhnih stvari oklevajoče plačeval davek modernističnemu imperativu, vključno s fragmentarno perspektivo, pogledi nazaj in kronološkim kaosom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani