nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Bolj kot zaradi takih umetelnih dilem stopa bienale v zavest kot opozorilo na pomembno vlogo ilustratorske likovne zvrsti, ki tudi ali celo zlasti v likovnih krogih ni vselej zadostno zasidrana, a je v resnici temeljnega pomena, ker iz nje črpajo občutljiva otroštva, hkrati pa lahko ohranja otroštvo tudi v odraslih. Četudi se zdi najbolj zavezana literaturi in zaradi vezanosti na besedilo nesvobodna, je v resnici negovalka svobode, tiste, ki spodbuja domišljijo, tudi likovno, navzven sicer zares vezano na zgodbo, s katero vzpostavlja človeško komunikacijo oziroma stik z gledalcem, vendar ne z naslikano realnostjo, kot je površinsko videti iz značilne pripovednosti motivov, marveč z bogastvom podtonov in s pravljičnim doživljanjem, saj se prav v takih slikah najlepše zlivata otroško hrepenenje in likovna občutljivost. Zato nas ne preseneča pojav, da postane ilustrator tudi poetičen avtor besedila, kot Marlenka Stupica, ki je v razstavljeni
slikanici simptomatično oznanila čudežnost umetnosti s podobo cvetočega drevesa, in dejstvo, da vsaki otroški generaciji vtisnejo svoj pečat tudi njeni ilustratorji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani