nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Da je občinstvo do zadnjega kotička zapolnilo ljubljansko Dramo ob obisku Herte Müller, je morda razumljivo iz protokolarnih in drugih spektakelskih razlogov, slovesnega odprtja festivala, kakršnega doslej še ni bilo v Ljubljani, in hkrati se inavguracije Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige vendar rad udeležiš, pa naj te povabijo iz pisarne župana ali Študentske založbe. Poleg tega ni zanemarljivo preprosto dejstvo, da se Nobelovi nagrajenci ne sprehajajo prav vsak dan po Tromostovju, nazadnje smo imeli v Ljubljani to čast, kot je namignil kolega urednik, pred pol stoletja, ko je sem prineslo Iva Andrića. Nobelova nagrada za književnost, ta gral slovenskega knjigoljubnega duha, seveda kljub marsikateremu zdrsu v svoji zgodovini ni nekaj, kar bi bilo mogoče spregledovati, avtor, ki mu jo prisodijo švedski akademijski modreci, ima ponavadi kaj pokazati. A da bi to veljalo kar tako, brez knjig in branja, ne, to najbrž ni mogoče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani