nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Posledice strateško premalo domišljene in ambiciozne selektivnosti pri razporejanju razpoložljivega državnega denarja za kulturo čutijo na eni strani zaposleni v kulturi, ki kljub sorazmernemu izboljšanju stanja po zadnji reformi plačnega sistema v javnem sektorju (od avgusta 2008 dalje) v povprečju za ciljnimi primerljivimi tarifnimi razredi v šolstvu menda zaostajajo za opaznih 7 do 9 odstotkov (po analizi z maja 2009), da o vse bolj negotovem socialnem položaju večine samozaposlenih soustvarjalcev našega kulturnega življenja sploh ne izgubljamo besed. Na drugi strani čutimo posledice razvojne ekstenzivnosti in všečne prevladujoče brezkonfliktnosti tudi uporabniki, ki se nemalokrat srečujemo s pojavi neskrbnega in negospodarnega ravnanja s kulturnimi stvaritvami oz. dosežki (npr. s silovito rastjo knjižnih naslovov ob sočasnem strmem upadanju njihovih naklad, z vztrajnim večanjem števila premiernih uprizoritev ob upadanju števila predstav oz. ponovitev, z
lahkoverno darežljivostjo lokalnih in državnih odločevalcev pri ustanavljanju novih in novih festivalov, ipd.). Ali zares potrebujejo odgovorni nosilci in sooblikovalci kulturnega razvoja za doslej mnogokrat napovedane (a nikoli uresničene) strateške in strukturne spremembe zgolj in samo poslednjo prisilo zapovedanega nujnega zmanjšanja javne porabe in v tem okviru tudi sorazmernega krčenja proračunskega deleža za kulturo (brez stranskega izhoda)?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani