nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Klavirski koncert je glasba »za« Nino Prešiček, kakor npr. »pripada« Musica concertata Boštjanu Lipovšku. Lebičevska povednost se v novi skladbi organizira pod posebno okvirno formo, tako kot so si svojo že v preteklosti priredili mnogi koncerti naprednejših skladateljev, ki so hoteli ostati v stiku z izročilom in zakonitostmi zvrsti, ne da bi se odpovedali avtonomnemu jeziku.
Lebičeva rešitev je dimorfizem: razmerje v zlatem rezu, v katerem se napne odnos med počasnejšim in hitrim delom, znotraj njiju pa med simetričnim in asimetričnim načinom gradnje, da se lahko na različnih energetskih ravneh vselej izzivalnega dialoškega utripa med klavirjem in orkestrom izživijo avtorsko značilni tipi gradiva, iz katerega se kot posebnost prvega dela izluščijo »romantične« lirske linije - nikakor ne kot namigovanje v polistilistični smeri, temveč kot spominsko osebno obarvan protipol tkivu iz skladateljevih eruptivnejših kategorij. Še zlasti nanje je,
zdi se, notranje naravnana Nina Prešiček (že če sodim po izvedbi kadenc - izrazno je bila manj raziskana tiho-barvita), četudi z razmeroma ravninskim dotikom, ki dramatičnim sozvočnim zbijanjem vendarle ni razvil volumna v docela zaokroženi polnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani