nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Za glasbo, v kateri se ves čas prepleta pomenljivo zvončkljanje novcev z zgodovinsko patino melodij oboe, strunskih inštrumentov in čembala ter sodobnimi džezovskimi »vdori« trobente in kjer se karnevalsko sredozemsko družabno razpoloženje preliva v bolj osebna molovska in temačnejša razpoloženja, je poskrbel skladatelj in čembalist Branko Rožman (ob njem še Bojan Cvetrežnik, Eva Jurgec in Janez Vouk).
V naslovni vlogi ljudomrzniško skopuškega Harpagona je Gregor Čušin prikazal širok diapazon tragikomičnih izraznih sredstev, zastavljen že z načinom nenehno v kolenih zakrčenega in v hrbtenici usločenega gibanja, stopnjevanega z nenehno navzočo nezaupljivostjo, opreznostjo in strahom pred drugimi. Eno najbolj skrivanih in družbeno zavrženih človekovih slabosti in zasvojenosti, ki je »grda, neprivlačna, ne fascinira, ne buri domišljije, ne omogoča identifikacije« (dr. Mladen Dolar), je na prizorišču oživil s polnokrvno odrsko navzočnostjo ter
napolnil z univerzalno človeško zmotljivostjo, ranljivostjo in poraženostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani