nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Kako prijetno domačnost sprevreči v nelagodje vzbujajočo tujost, je v Belgiji delujoča plesno gledališka skupina Peeping Tom na odru Linhartove dvorane uprizorila že pred dvema letoma s predstavo Dnevna soba (Salon). Medtem ko se je v Dnevni sobi osišče družinskega življenja postopoma spreminjalo v centrifugo, ki je vrtinčila skrivnosti iz starih družinskih omar in brezobzirno prešala ambivalentna potlačena čustva, je v predstavi 32 Rue Vandenbranden domačnost načeta že v prvem prizoru, in to z bivalnimi kontejnerji, postavljenimi v zasneženo pogorje, ki učinkujejo kot zasilna začasna bivališča - kar kontejnerji ponavadi tudi so -, medtem ko iz zasnežene zimske idile na tleh sumljivo štrli rdeče utripajoči, neznani objekt, ki z občasnimi zvoki elektronske naprave meri zamrznjeni ritem izolirane skupnosti. Ta od urbanega okolja odmaknjena naselbina tako uteleša intimo, a nemara niti ne podeželskih, ampak urbanih posameznikov - Vandenbranden v
naslovu ni vas, ampak ulica -, zapletenih v konfliktno skupnost bolečih in spodletelih odnosov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani