nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
O preostalem le v nekaj besedah: poudarimo predvsem, da Kremerata kot pojem godalnoorkestrskega muziciranja bržkone ni ničesar zgubila, o čemer smo se prepričali v edini čisti oz. smiselni priredbi (Beethovnov Quartetto serioso) - Mahlerjevi! Bachov violinski koncert na vibrafonu (prirejevalec in solist Andrej Puškarev, dinamično bogato valoveč) ni bil za mojo dojemljivost nič bolj posrečen kakor La fiesta Chicka Coree v klasični akustični posredovanosti (godalsko-tolkalski): predstavljam si lahko, da skladba, ki se preprosto poigrava s Carmen (Aragonaise), iz originalnega sessiona čisto dobro vžge. Tokrat, skratka, Kremerata na brezpotju.
Na modrem abonmaju sta po uvodni Arničevi Prošnji, lirični vaji, ki spominja na kak Glazunovov baletni adagio, kraljevali bleščavi partituri Rahmaninova in Saint-Saënsa, v katerem je menda Gounod videl francoskega Beethovna (bo pa že bolj držala Zolajeva o Faustovem avtorju: pohotni duhovnik).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani