nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Na tokratnem nastopu (po igranju nekakšnega 'best off-a' v Cankarjevem domu lansko leto) so očitno posegali po novejših pesmih, ki se sicer dobro vpenjajo in sledijo njihovi bogati diskografski in odrski zapuščini, hkrati pa dajejo nek občutek omilitve in prikrojitve za sredinski okus, zavit v všečnost in prečiščen tistih res umazanih, pikrih in jedkih, 'ta žleht' vsebin, ki jih zasedba vpenja v šansonjerske songe, v jazz (slišali smo tudi izvedbo klasike My Funny Valentine), hrapav blues in še kaj. Tokratni izbor je v svoji mehkobi žal izpustil bolj robustno in umazano, zvočno hrapavo stran zasedbe, ki jim občasno pripenja oznako punk kabareta.
Psihopatologija sodobne družbe, razpeta med že skoraj karikiran falzetni in bolj nizek, hrapav glas pevca Martina Jacquesa (ob spremljavi na klavir, harmoniko in ukulele ter ob gibki in prožni, a lahkotni spremljavi ritem dvojca Adriana Stouta na basu in tereminu ter Adriana Hugea na z 'gagi'
drobljenih tolkalih) tokrat ni subvertirala slike sodobne družbe v njeni lastni odslikavi, pač pa je prej delovala kot voajersko kukanje v črno kroniko, podvrženo zabavi željne publike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani