nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Prav to Griffithovo delo nam je namreč razkrilo, da je morda temeljna značilnost vojnega filma prav dejstvo, da je že ob samem rojstvu presegel žanrske okvire, da pravzaprav ne gre toliko za žanrsko, kot predvsem tematsko oznako. Vojna je s svojo spektakelsko podobo, patosom (naj bo domoljuben, junaški ali ljubezenski) in ideološko dimenzijo očarala resnično številne cineaste, avtorje, ki so izhajali iz različnih družbenih kontekstov, ki so ustvarjali v različnih produkcijskih pogojih in ki so se teme vojne lotili z osupljivo slogovno raznovrstnostjo.
Spomnimo se naprimer na obdobje med obema vojnama, ko je vojni film doživel nekatere izmed svojih najbolj bleščečih trenutkov tako v socialistično jutro prebujeni Rusiji - naprimer trojica filmov Sergeja Eisensteina: Stavka (Stačka, 1924), Oklepnica Potemkin (Bronenosec Potemkin, 1925) in Oktober (Oktjaber, 1928) - kot tudi v srcu industrije sanj kapitalističnega sveta, v Hollywoodu: naprimer z
Veliko Parado (The Big Parade, 1925) Kinga Vidorja ali Generalom (The General, 1926) Busterja Keatona.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani