nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Zdi se namreč, da v sodobnem času nismo ravno dodobra premislili Škerjančevih pesmih (kakor tudi ne marsičesa drugega), njihove mikavnosti, temnega leska, a tudi pasti opitega zvoka oz. gradnje v večnih harmonskih gestah in v pevskih frazah, razpetih med razklenjeno počasno deklamatoriko in veličave kantabilne impulze, ki dobesedno vlečejo glas k samoreprezentaciji, itn.
Muzikologija (kdor bi hotel v polni Viteški dvorani najti kakšnega njenega predstavnika, bi se namučil) ni opravila takšne analize, ki bi dala odkrita evalvacijska spoznanja v kontekstu evropske glasbe; nasploh se v razmerju do vsega domačega izogiba tej svoji temeljni, resda nedvomno težavni nalogi. Škerjančeva Fundacija je pač pripravila spominski koncert, niz nastopov (Kalinova, umetniško še najcelovitejša, Arličeva, Arneževa, Robinšak, Farasin, Trček, Volčanšek; Boljubaševa, Kosmačeva, Mlakarjeva, Hauptman), v katerem je bil zelo študiozno, a pri večini pevcev
tudi ob slišnih »privatizmih«, tj. omejitvah ali pa vsakdanji samozadostnosti organa, pregledan sklad, ki je sčasoma postal brezciljna reka monologov-romanc, kakor bi lahko zasilno rekli večini izmed Škerjančevih samospevov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani