nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V spremni besedi Tanja Pihlar ugotavlja, da se je Veber prav pri vprašanju transcendence najbolj oddaljil od svoje predmetnostne teorije, saj pri religioznih čustvih ne govori več le o njihovem predmetu, ne sledi več njihovi ureditvi, temveč to zakrije s pojmom transcendenca, ki jo na različnih mestih označi za nedoločeno in nedoločljivo. Ko Veber tematizira to nedoločljivost transcendence, ugotovi, da jo je mogoče označiti le po negativni poti, ki (via negationes) spominja na teologijo Gregorja iz Nise, Avguština in Tomaža Akvinskega. Vebrova filozofska specifika je »istinitost«, izraz, s katerim dve leti pozneje (Očrt psihologije 1924) nadgradi pojem transcendence, leto kasneje (Estetika, 1925) pa spregovori tudi o hagioloških čustvih. Odnos med vero in znanostjo je odnos vsebin, ki si po Vebru med seboj ne nasprotujeta, še več, se dopolnjujeta, kajti obe obravnavata transcendenco kot neznanko in to počneta racionalno in v logičnem redu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani