nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Medvedova poezija nasploh je svojevrstna in izjemna tematizacija te ponovljivosti in zamenljivosti.
Tako avtor tudi v Purpurnem dežju, nič manj kot v ostalih svojih zbirkah, bralstvo sooča z dokaj enigmatičnimi besedili, ki imajo precej skupnih slogovnih potez, sicer zlahka zaznavnih, vendar takšnih, ki nemara prej otežujejo kot olajšujejo pot k ustreznemu razumevanju in vrednotenju. Potrebna bi bila podrobna, izčrpna in skrajno pretanjena slogovna analiza, da bi nam pomagala ugotoviti, kaj se tu dejansko dogaja s pesniško podobo, kakšen je status brezosebnega govorca in kako je sploh mogoče govoriti o témi te poezije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani