nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Obsežno delo določa žalostna spominska pompoznost, ki sicer še zna zažareti s pristno humornostjo, z osupljivim samojedkanjem, veliko potencialno smešnega pa izgublja ost zaradi konteksta. Memoarskost, najsibodi še tako luciden domislek, ne zmore zakrpati luknje v času, pogled nazaj ne more več očarati, ker je že v njem zasejana izguba poante, nekakšna zoprna prizemljitev, ki trdovratno vsiljuje pomisel, da se potujitveni efekt ne dogaja zaradi samega sebe, ampak je žal funkcija nečesa drugega. Filipčičeve Probleme namreč usodno določuje pripovedovalec, ki se trudi v napačno smer: ves čas z vsemi žarometi usmerjenimi na sebe na odru, ves čas raziskujoč svoje početje, tuhtajoč o svojih eksistencialijah in analizirajoč vsakršne prebliske, najrazličnejše tako ali drugače razsute strele duha, ne more izstopiti iz časa, njegova spominskost mu razžira odrski oziroma literarni učinek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani