nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
(Novost ni nujni pogoj bralskega užitka.) Sicer se mi zdi, da Duh želve po moči ne dosega svoje neposredne predhodnice, Kože (2006), ki je na ozadju zavedanja minljivosti, smrtnosti tematizirala dotakljivost, senzualnost, telesnost kot izraz radikalne odprtosti do/za drugega in ob tem postregla z nekaterimi slej ko prej antološkimi besedili (Prah, O minljivosti, tudi Luknja v nebu). Pričujoča zbirka se, v primerjavi, zdi tematsko bolj heterogena, kakšna pesem (npr. Monika spi, Zgodba o slivi) morda ni dovolj pozorno izpisana, toda Duh želve ni brez adutov: v maniri, že preverjeni v predhodnih zbirkah, se namreč vseskozi utemeljuje - če si sposodim sintagmo Petra Semoliča - v specifični poziciji ne-prilaščanja sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani