nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Izvor granatnega jabolka ni natančno določljiv; večina raziskovalcev domneva, da je njegova domovina pod Himalajo, v severni Indiji, kjer so ga imenovali dadima, oziroma v nižini Kür-Araz blizu zahodne obale Kaspijskega morja. Vsekakor se je razširil daleč: gojili so ga in ga še v sredozemskih deželah, na Kavkazu, v Alžiriji, Iraku, Iranu (tam so mu pravili dulima), na Kitajskem (že leta 700 pred Kr., prinesli so ga seveda po svilni poti), v srednji in južni Indiji (tja je prišel v prvem stoletju po Kr.), Pakistanu, Siriji, Turčiji, v Maleziji, Indoneziji (omenja ga poročilo iz leta 1416), na Bermudih (1621) in v Afriki; Španci so ga s Hernándom Cortésom zanesli v Mehiko, od tam je leta 1769 z misionarji prišel v Kalifornijo, Teksas in Arizono. Granatno oziroma kartažansko jabolko je dobilo ime po punski rimski severnoafriški koloniji, Plinij starejši je sadež poimenoval malum Punicum, poznejše imenovanje »ploda z mnogo semeni« (stari Grki
so videli, da granatno jabolko sestavljajo le semena, in ga zato upravičeno imenovali panspermia, nič manj pravilno pa ni sodobno ime polysporia) se je ustalilo pri izrazu Punica granatum (latinski pridevnik pomeni poln semen) - čeprav bi bilo pravilneje Punica granata, a se napaka v spolu in sklonu ponavlja že toliko časa, da je postala nedotakljiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani