nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Želel je tiho slovo v domačem krogu in vrnitev v zemeljsko stvarstvo s posipom pepela na travnato površje ob vznesenem obredju, ki med drugim naroča, naj vzame zemlja, kar je njenega, in sprejme Kristus, kar je njegovega, kajti telo je iz zemlje, duh pa je od zgoraj vdihnjen. In prav sledenje je tisto, kar naroča zapis v Marjanov spomin, ki pa ne more biti drugačen kot osebno parcialen in odvisen od različnih druženj od prvih srečanj v slavističnem seminarju sredi petdesetih let do enega izmed zadnjih na razstavi Frana Jakliča v Dobrepolju, vmes pa takih in drugačnih, naključnih ali delovnih.
Temeljitost, prodornost, pronicljivost za dramaturško področje je nakazoval že v kritiških zapisih za Delo na koncu petdesetih in na začetku šestdesetih let, zlasti v oceni druge uprizoritve Smoletove Antigone v ljubljanski Drami v režiji Slavka Jana, z opozorilom na neuglašenosti v odrski upodobitvi na dvoru in druge subtilnosti v osebah in likih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani