nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Na ljubljanskih Žalah smo se v zgodnjem dopoldnevu 9. decembra poslovili od dramaturga, kritika in esejista Marjana Brezovarja; maloštevilni sorodniki, gimnazijski sošolci in prijatelji ter zlasti sodelavci z RTV Slovenija, kjer je bil do upokojitve sredi devetdesetih let večino svojega delujočega in snujočega življenja zaposlen kot dramaturg v igranem programu TV. Želel je tiho slovo v domačem krogu in vrnitev v zemeljsko stvarstvo s posipom pepela na travnato površje ob vznesenem obredju, ki med drugim naroča, naj vzame zemlja, kar je njenega, in sprejme Kristus, kar je njegovega, kajti telo je iz zemlje, duh pa je od zgoraj vdihnjen. In prav sledenje je tisto, kar naroča zapis v Marjanov spomin, ki pa ne more biti drugačen kot osebno parcialen in odvisen od različnih druženj od prvih srečanj v slavističnem seminarju sredi petdesetih let do enega izmed zadnjih na razstavi Frana Jakliča v Dobrepolju, vmes pa takih in drugačnih, naključnih
ali delovnih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani