nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Če z vidika poetične učinkovitosti pogledamo na zbirko kot celoto in pri tem seveda ne odmislimo avtorjevih preteklih pesniških prizadevanj, ugotovimo, da se Šömnov nekdanji postromantično naravnani pesniški jaz (pogosto ponotranjenje pokrajine, zlasti prekmurske) z močnimi eksistencialističnimi primesmi - popolnoma sprt s svetom in včasih tudi sam s seboj, jaz, ki je svet in življenje doživljal kot nekaj absurdnega -, v Marenbergu umakne govorcu, ki svet in življenje gleda kot nekaj, kar kratkomalo je, in skuša narediti še korak naprej v že skorajda wittgensteinovsko dojemanje sveta kot nečesa, »kar se primeri«.
Premišljena zgradba zbirke (štirje tematski sklopi, od katerih vsakega sklene pesem, ki ima status nekakšnega komentarja, namesto uvoda pa stojita dve poetično učinkoviti pesemski besedili), dokazuje, da je delo plod intenzivnega premišljevanja najprej na poetološko, potem pa še na marsikatero drugo temo. In priznati je treba, da
je imel avtor srečno roko, ko ni dopustil, da bi poetološka tema - vselej tako hvaležna in hkrati varljiva - prevladala; namenil ji je namreč bolj funkcijo okvira.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani