nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Brez pretenzij, da bi v tem kratkem zapisu podali »enotno« teorijo performansa, se lahko Goldbergovi pridružimo v razumevanju njegove živosti (torej »tukajšnjosti« in »zdajšnjosti«). To je gotovo težnja, ki smo jo brez težav našli pri dogodkih na festivalu: performans prej ali slej definira neka občutljivost in dovzetnost za družbena in umetniška dogajanja, čeprav prej za drobne in fragmentarne, kakor pa globalne in kompleksne premike; performans pogosto brez vnaprejšnjega razmisleka povzame vase travmatične družbene kolizije, kulturne deviacije in tehnološke inovacije ter iz uporabljenega materiala skonstruira nov, še nepreverjen jezik, ki ni goli seštevek konvencionalnih umetniških form, temveč njihov presežek. Performans namesto integralne celovitosti ponuja intenzivno usmerjenost v parcialne procedure, in čeprav se suvereno in prosto giblje po različnih družbenih, tehnoloških in umetnostnih kodih, od vseh jemlje samo, kar potrebuje, in se nato
usmeri v specifično estetsko in družbeno tarčo, ki ji podredi ali celo žrtvuje vsa druga sredstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani