nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Kot je zapisal umetniški vodja Gledališča Glej Jure Novak v gledališki list, so Miniaturke, ki jih v tem gledališču uresničujejo že drugo leto, vsebinsko in kontekstualno »kar se da odprt format«, ki se ga »učimo sproti, saj vzora nismo našli«. Razlikujejo se od že ustaljenih bralnih ali koncertnih uprizoritev dramskih novitet, kakršne bodo v okviru letošnjega festivala osrednje premierne predstavitve novitet Neje Repe (Zbiralci kosti), Tamare Šuškić (Plovba), Vanje Nikolić (Connection) in Simone Hamer (Tik-Tak) od 27. do 30. novembra v Dvorani Duše Počkaj Cankarjevega doma, drugačne pa so tudi od t. i. uprizoritev v nastajanju, saj gre (vsaj v primeru odrskih oživitev Marekovega Časa razcveta) za različne odrske interpretacije nespremenjene avtorjeve besedilne predloge, ki jo praviloma zgolj po treh vajah postavijo na ogled različni režiserji z različnimi igralskimi interpreti.
Marekove fragmentarne predsmrtne monologe »o podgani,
ki umre devetkrat: giljotinirana; utopljena; elektrificirana; zastrupljena; zadušena; požrta; prilepljena; okužena; pohojena«, časovno, prostorsko in socialno neopredeljene, mestoma gostobesedne v povzemanju vsesplošne medijske zasičenosti, mestoma aforistično, pesniško in enigmatično stilizirane, so režiserji in interpreti tokrat postavili v svet urbanega potrošništva in intelektualnega preobilja, v katerem posameznik vse bolj izgublja svoj glas in prepoznavnost (Vlado Repnik), v konfliktno razmerje med nemo posladkano podalpsko pikniško idilo na prizorišču ter kričavimi nastopi jeznih in nezadoščenih interpretov iz avditorija (Saša Rakef).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani