nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Jurij Kocbek je hodil po grških otokih, od severa proti jugu, od vzhodnih do zahodnih, bil na Kreti, kjer so ga začarali ostanki minojske civilizacije. S svoji fotografskim očesom, ki gotovo ni bilo le izdelek optike, torej fizike, ampak je bila v njem tudi tanka, komaj opazna metafizična leča, je lovil vijugajočo se sled cikličnega časa, časa mitov in večnega vračanja, saj je vedel, sin pesnika in misleca, ki je tako usodno zaznamoval slovensko dvajseto stoletje, da je linearni čas, čas zgodovine le čas uničevanja, vojn, revolucij. Čas, ki ne prizna upanja in hrepenenja, ampak le nič in absurd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani