nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Predstavo med posedanjem občinstva uvede Mateja Rebolj, ki se z belo »brezspolno« lutko, ovešeno na hrbtu, ogleduje v ogledalu in mestoma zadovoljno, pa spet vprašujoče pogleduje proti občinstvu. Tekstilne bele lutke, ki se pojavijo tudi v drugem delu predstave, asociirajo na »srh vzbujajoče« breme moškega pogleda - pa recimo pogleda nasploh -, ki mu ženske želijo narcisistično ustreči in se ga hkrati otresti, obenem pa na nelagodno srhljivost, ki jo moškemu oziroma drugemu lahko vzbudi pogled na žensko. Prav skozi to razpoko šestdelne suite, ki jo je za predstavo napisal Milko Lazar, odlične plesalke - Mateja Rebolj, Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel in Ana Mrak - prehajajo skozi različna razpoloženja in utelešenja ženskih likov, pri čemer predstava ne učinkuje ilustrativno, ampak abstraktno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani