nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Poezijo Kazimierza Wiezyńskega (1894-1969) je Debeljak dobro poznal, že za prvo številko Doma in sveta je »prevel« njegovo pesem, zadnje leto druge svetovne vojne je imel Olimpijski venec že preveden, besedilo je bilo tudi že opremljeno z žigom šefa Ljubljanske pokrajinske uprave »odobreno« iz 20. marca 1945, a je zbirka ostala v hrambi Narodne in univerzitetne knjižnice. V izgnanstvu je Debeljak leta 1978 v reviji Meddobje objavil prevod Olimpijskega venca s spremno besedo in nekaterimi popravki prevoda iz leta 1945 - in to je zdajšnja izdaja tudi upoštevala. Dr. Nikolaj Jež sodi, da je v tej zbirki Debeljak videl »nekakšno dokončno uresničitev 'renesančno-helenskega' sodobnega subjekta, ki - tako kot so to počeli grški pesniki, npr. Pindar - črpa najvišji pesniški navdih iz večnega gibanja, iz česar se rojeva slovospev kulturi telesa in njegove moči,« sam Debeljak pa je v spremni besedi iz leta 1945 svoje razmišljanje o avtorju, ki »se je tudi sam
uvrstil med emigrante« sklenil z ugotovitvijo: »Toda - ali ni Wiezyński zapel radostne pesmi o atletih, ki jim raste 'ves svet v last', ki 'odmerjajo najvišjim zvezdam moč' in so 'zdrav rod, zmagovit?«
Igor Bratož
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani