nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
- Ne, teh besed ni napisal Aleš Debeljak v Tihotapcih, svoji prvi zbirki po petih letih, pač pa Edvard Kocbek v Tihotapstvu, pesmi iz Žerjavice. Debeljakova obdelava tihotapskega motiva se od Kocbekove bistveno razlikuje - zbirka ni pisana s ptičje, temveč z žabje, se pravi posameznikove perspektive, zdi se, da znotraj takega horizonta o la condition humaine ni mogoče reči ničesar, vsaj naravnost in deklarativno ne; gori namreč nista prav nič čisti, slej ko prej edini cariniki v pričujočih pesmih pa so brkati uslužbenci na nekdanjih jugoslovanskih mejah. Kar torej ostaja, je močvirno zaraščena dolina, meja pa, ki jo Debeljakovi Tihotapci prestopajo, je predvsem meja med sedanjostjo in preteklostjo. Debeljak namreč zbirko izpiše kot nekakšen potep po Ljubljani (na primer: Robbov vodnjak, Sidro, Pod tvojim oknom, Lily Novy - naslovi pesmi bi težko bili bolj neposredni), med katerim se izkaže, da se vsakega izmed obiskanih oziroma upesnjenih topoi drži
spomin, skozi katerega se je mogoče odtihotapiti v preteklost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani