nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tako v tem besedilu kot tudi v ostalih nas pesniški govorec na samo njemu lasten pretanjen način prepričuje (in tudi prepriča), da je vprašanje vredno postaviti ravno zato, ker se ob njem soočimo s paradoksno situacijo: odgovora nanj namreč nihče ne pozna, vsakdo pa ve, da je lahko samo negativen. Času se nikakor ni moč izmakniti, z njim se da samo spoprijeti, a vselej ob razločnem zavedanju, da je človeku v tem spopadu že vnaprej zagotovljen poraz. To implicitno vednost tematizirajo vsa besedila iz Opuščanja vrta in zdi se, da je koprena svojevrstne otožnosti, ki lebdi nad njimi, posledica prav te vednosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani