nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ko mi je pojasnjevala, zakaj je blokirana polovica televizijskih kanalov - »zaradi velikega praznika« je zamrmrala iz istega ustnega kotička, iz katerega je malo prej izražala nezaupanje v kitajsko svetlo prihodnost -, sva se nehote dotaknili 60. obletnice ljudske republike in se namenoma izognili omenjanju vojaške parade, ki jo za ta dan pripravljajo kot najzgovornejšo predstavitev železne volje do prevlade.
Ko je proti koncu pogovora še zajokala in podvomila o tem, da se bo sploh kdaj navadila življenja v domovini, se mi je zdela moja stanodajalka Megan živa podoba vsega, kar ta država je: mešanica zapuščenih idealov in neuresničenih ambicij, zveza velikega kapitala in neosmišljene prihodnosti, kombinacija lažnega optimizma in nezaupanja v vse, kar se kot Ikar dviga v nebo brez vsakršnega zagotovila, da se ne bodo krila stopila prav v trenutku, ko bodo prispeli do vročega cilja.
Moj pogovor z gospo Wang ni imel
nikakršne zveze z ministrskim sestankom G20 v Londonu, je pa bilo, kakor da bi na njem na istem stolu z oznako »Kitajska« skupaj sedela nezaupljiva Megan in njen optimistični mož, odvetnik z največjim beemvejem, parkiranim v garaži, v kateri med drugim hrani tudi pregrešno drage palice za golf in druge rekvizite kitajskega novega visokega razreda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani