nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Znanstvenih, umetniških referenc, iz katerih izhaja ali se jih poslužuje postgravitacijska umetnost, je poleg futurizma še več. Turšič zgodovinsko podporo za postgravitacijsko umetnost vidi v štirih izhodiščih: v Tržaškem konstruktivističnem ambientu, pri čemer je ključna Stepančičeva levitacijska konstrukcija, v Maljevičevi ideji o planitih, ki jo najdemo v tekstu o Suprematizmu iz leta 1920 (planet + satelit = planit), Clarkovem kvantnem računalniku iz šestdesetih let ter v zadnji, a najpomembnejši zgodovinski podpori, geostacionarnem satelitu iz leta 1928 Hermana Potočnika Noordunga. »Postgravitacijska umetnost je kognitivno abstraktna struktura, ki je mogoča samo v pogojih breztežnosti, kjer ni orientacije zgoraj-spodaj-levo-desno. Menim pa tudi, da je nujno poudariti, da bodo vsi tehnološki izdelki, ki smo jih ali jih bomo sprocesirali, v svojem skrajnem bistvu "telekozmistični" abstrakti.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani