nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Rilke proti Novim fosilom je zbirka petih esejev, prvi je tisti o občutenju celine, ob kateri je mladi pesnik vzkliknil, kot mi je ostalo v spominu, »Amerika, prihajam« in so potem zraven fotografije pred knjigarnami, ovitki plošč skupin z Zahodne obale, naslovnice knjig, nekatere eksotičnih in v tujih jezikih, se reče v srbščini, vse se prepleta s spomini na prva branja. Verjetno je ta esej, pa tisti o branju v spremenjenih stanjih zavesti, ki je priskrbel naslov zbirki, mišljene so blažje oblike sprememb, bolj hašiš in trava, nekaj, nad čemer se vsak zagrizen "narkofil" samo namrdne, premislek o odnosu do Tomšičeve 12, Društva slovenskih pisteljev in ljudi, ki jih je v njem srečeval, najbolj avtopoetični, memoaristika se prepleta s pesnjenjem, z videnjem sveta, z estetiziranimi opisi, vonjavami, svetlobami. Zupan se nam kaže kot kovačičevski iskalec izgubljenih in spet najdenih spominov, tudi najbolj zgodni sodijo sem blizu, češ, poglejte, kam mi
seže, zato se, kot vedno pri takšnih početjih - z njim, avtorjem vred - sprašujemo o avtentičnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani