nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Najbolj se je letošnji lavreat zarisal v literarni spomin vseh generacij z zbirko in pesmijo Nekoga moraš imeti rad (1963), čeprav je že v svoji prvi pesniški zbirki S poti (1947) ob mogočnih in dramatičnih temah iz časa NOB stopil na pot »intimistične, rahločutne, nežne poezije«, s katero je vztrajno »razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo« (pozneje tudi v zbirki Pa bo pomlad prišla, 1955). Med izbori njegove poezije, dopolnjenimi z novimi cikli, se velja spomniti Bolečine nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973) in Prisluškujem tišini v sebi (1984). Dobitnik letošnjega zlatnika poezije je leta 1964 za svojo liriko prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1972 za prevajalski opus Sovretovo nagrado in leta 1985 za življenjsko delo v literaturi Prešernovo nagrado.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani