nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Po tej plati Opazovalcu ni mogoče očitati žanrske vkalupljenosti, zgodba je sicer na prvi pogled, na prvo branje videti malce razrahljana, "nizkožanrska", kdo bi lahko pripomnil poceni.
To, da je v pripoved postavljen mladenič, obtežen z neozdravljivo boleznijo, ki mu daje leto dni časa, da izživi vse, za kar misli, da bi moral, je očitno zgolj navihani avtorski domislek - ko gre zares in je treba mleti prave misli in priskrbeti odgovore na težka vprašanja (in tudi pokazati miselni proces, ki je pripeljal do njih), je Flisarjevo prozno tkanje nenadoma neznansko gosto, prefinjeno, podkleteno s presenetljivimi uvidi in nekonvencionalno modrostjo. V tem romanu ni nobenega prostora za common sense, vsakršno človeško izkustvo je na prepoznaven način obarvano flisarjevsko, protagonisti si - kot je za avtorjevo doslejšnjo prozo več kot značilno - upajo tvegati, zmeraj so pripravljeni na presenetljive zgodbene oziroma življenjske zasuke, pred
peklom pozabe ali nedejavnosti jih rešuje njihova večna pripravljenost za razreševanje takih ali drugačnih zagat.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani