nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Italijani so ponosni, da je bil Wagner njihov, da so ga takoj izvajali in je bil tako rekoč vse življenje italijanski sopotnik in konkurent Verdija (biografi so ugotovili, da sta bila nekoč za kratek čas hkrati v Benetkah, vedela sta drug za drugega, vendar se nista srečala, menda pa so bile zaradi njune prisotnosti v mestu izjemne energije).
Wagner je bil v mnogih italijanskih mestih, od Palerma navzgor, umrl pa je v Benetkah, od koder so krsto s posebnim vlakom pospremili v Bayreuth in ga tam pokopali kot kralja. A to pri izvajanju njegove glasbe Italijanom ne pomaga; če bi rekel, da jim je tuj, bi se zdelo omalovažujoče, a vendar ostaja njihovo izvajanje preveč mediteransko mehko, v njem ni nič divjega, skorajda ubijalskega (celo Siegfriedova žalna glasba, ko igra sam orkester in ni bojazni, da bi preglasil pevce, se je zdela dramatično in dinamično preskromna).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani