nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Še več; kolikor ta logika pušča vnemar izmuzljivo notranjo igro označevalcev, kolikor vztraja, da avtorjevo »srce« in njegova biografija umetniškemu delu vnaprej določata temeljni okvir interpretacije in vrednotenja, toliko je videti tudi hladna, toga in moralistična. Nasploh v zbirki ni veliko prostora za notranji dvom, za etično negotovost, morda tudi zato, ker je, pogledujoč v preteklost, lažje ločevati zrnje od plev (celo prva umetna jezika, ki se pojavita prav ob koncu 19. stol., volapük in esperanto, ne moreta ostati nevtralna na ozadju Dreyfusove afere - drugi je prištet med sile napredka, prvi pa po vsem sodeč sodi v mračnjaški tabor, saj naj bi govorico skušal napraviti še bolj skrivnostno,/ metaforično, nejasno/ in ambigvitetno). A kolikor imamo bralci občutek, da glas, ki izreka to poezijo, stoji na suhem, na nekakšnem Araratu lastne etične gotovosti, medtem ko svet tone v povodnji, toliko šibkejši se ta glas pravzaprav zdi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani