nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Njeno multiplo konkretnost je namreč prevedel v enopomensko abstraktnost in s tem morda nehote uprizoril temeljno razliko med ženskim in moškim diskurzom (L. Irigaray), ki ji sicer uspe nekaj učinkovitih poudarkov in izpeljav, vendar v resnici deluje, kakor bi bila iztrgana iz nekega temeljnega simbolnega reda in umeščena v zgolj stiliziran prostor scenske kontingence. Rezultat je tako pretežno neumeščena, »viseča«, »poljubna« uprizoritev, ki se napaja predvsem iz formalnega poigravanja z različnimi žanrskimi procedurami, stereotipi(zacijami) in menjavami perspektiv ter se iz arhetipskega mitskega sveta seli v svet sodobnega (medijskega) spektakla; ta »selitev« ne poteka, kot rečeno, brez občasnih lucidnih navezav in sprememb, vendar kljub temu ostaja premočno na dekorativni površini. K transgresiji globine predloge na gladino uprizoritve s svojo shematično funkcionalnostjo nemara najmočneje pripomore scenografija (Numen), ilustrativni set miz
različnih velikosti, vstavljenih druga v drugo, ki bi jo zlahka pripisali otroški televizijski oddaji, zgolj vešče dizajniran »zaslon« uprizoritve pa še dodatno linearizira načelna kostumografija (Jelena Proković).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani