nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Toda 19. marca, ko ga je kralj, ki je pričakoval Šubašićevo podporo svojim ženitvenim načrtom, sprejel, Šubašiću ni moglo več iti samo za ohranitev in kraljevo potrditev teritorialnega statusa quo banovine, kakršen je bil vzpostavljen leta 1939 s sporazumom Cvetković-Maček, temveč je mogel povsem upravičeno upati tudi na njeno povojno ozemeljsko zaokrožitev s priključitvijo tistih hrvaških narodnih ozemelj, ki so po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. Perspektiva skorajšnjega zloma Mussolinijevega režima, povezana z vestmi o načrtovanem zavezniškem izkrcanju na Jadranu, je namreč dajala dovolj razlogov za upanje, da bo predvojno banovino mogoče že kmalu povečati tudi za ozemlje hrvaške Istre in tistih hrvaških otokov na Jadranu, ki so po rapalski pogodbi pripadli Italiji. A če bi hotel ban 19. marca 1943 za takšne, tudi na hrvaško Istro razširjene meje bodoče banovine dobiti kraljev blagoslov, bi moral imeti za to priložnost že pripravljen vsaj
okviren odgovor na vprašanje, kako si predstavlja bodočo razmejitev na območju, na katerem meja s tretjim konstitutivnim narodom monarhije, torej Slovenci, ni bila še nikoli zarisana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani