nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Jesenkov akademijski profesor dr. Denis Poniž je v uvodni študiji k objavljeni knjigi (z naslovom Prolegomena za novo dramaturško misel) avtorjevo delo postavil v najožji kontekst doslej izdanih temeljnih del o slovenskih dramaturgih kot gledaliških ljudeh v senci (Dušan Moravec: Temelji slovenske teatrologije, 1990; dr. Blaž Lukan: Slovenska dramaturgija, 2001) ter dodal, da slednja »prestopa v prostor posebnega in se loteva treh vodilnih dramaturgov kot osebnosti, okoli katerih so bile zbrane vse silnice tistega (gledališkega) časa, a zbrane tako, da je mogoče še vedno jasno ugledati podobe njihove tedanje razporeditve, učinke in prenos teh učinkov v poznejše dobe, določiti pa je mogoče tudi njihova medsebojna razmerja v prostorih in časih, ki so jih napolnjevali s svojimi estetskimi pogledi, artističnimi ukrepi in gledališko govorico«. Svoje razmišljanje je Poniž povzel v sklep, da se ob branju Jesenkove analize kot celote »pred nami oblikuje
tudi kompleksna podoba 'gledališkega' časa z vsemi vplivi, ki ne segajo samo k domačim avtorjem, k domačim gledališkim teoretikom, ampak zaradi evropske usmerjenosti vseh treh dramaturgov, zaradi njihove široke in temeljite izobrazbe in želje po dodatnih informacijah odkrivajo tudi mnoga evropska in ameriška gledališka imena, tokove in tendence v drugih gledaliških deželah«.
Mag. Primož Jesenko nam v prologu svoje knjige ponudi kratek in zgoščen prelet nad predzgodovino obravnavanega gledališkega obdobja (Slovensko gledališče 1935-1945; Družbena klima in gledališče v letih 1945-1951), nato pa vsakemu od obravnavanih zaslužnih dramaturgov posveti kronološko temeljito razčlenjeno poglavje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani