nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tomi Janežič doseže zgoraj opisane učinke presenetljivo - in seveda na videz - lahkotno, preprosto, nevsiljivo, skorajda »delovno« in surovo v slogu commedie dell'arte, pri čemer je v več kot zgolj dolžnostni službi tej mnogopomenski, izvirni in senzibilni uprizoritvi prav vse, od prostora in luči (T. Janežič, Samo), preko kostumov (Leo Kulaš), glasbe (Tomaž Grom) in koreografije (Tanja Skok) do igralcev. Molièra igra Janez Škof, dosledno od začetka do konca v poziciji krhkega subjekta, ki sledi nečemu, kar ga presega, ranljiv je in ponižen v notranjosti, čeprav docela suveren v igri, virtuoznemu komedijantskemu zanosu dodajajoč še neko povsem zasebno zadrego in dvom, zaradi česar je njegova vloga še toliko večja. Tudi Bojan Emeršič - zlasti kot Ludvik Veliki - z veliko duhovite sproščenosti izkoristi svojo fizično konstitucijo in na podlagi natančne analize učinkovito utelesi podobo velikega kralja, ki se z vsem, tudi z usodo, predvsem igra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani