nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Da je JCVD meta-film in obenem film o snemanju filma, s katerim režiser Mabrouk El Mechri dekonstruira Jean-Clauda Van Damma v vlogi Jean-Clauda Van Damma, je jasno samo po sebi. Film je zamišljen kot Van Dammova samorefleksija, ki v nekem trenutku tako rekoč pade v kriminalko, posvetilo Pasjemu popoldnevu (1975) Sidneyja Lumeta, kjer pa Mišicam iz Bruslja ne bo dopuščen status superjunaka; še več, sprva duhoviti prizor z izbijanjem cigarete je najlepši primer žalostne dvoumnosti in tragičnega »reality checka«. JCVD, katerega kronologija je razdrobljena na čas pred ropom in po njem, medtem ko se posamezni prizori odvijajo iz različnih perspektiv, navzven morda deluje kot bistroumna, strukturno hladna izmišljija, toda preskoki v resnici ne plemenitijo toliko naracije kot sistematično razkrivajo tematske in emocionalne zadrege, skratka Van Damma razgalijo »do nazga«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani