nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Prozne okruške druži tudi odsotnost enotne pripovedne strategije. Bolj kot z zaokroženostjo, s tisto značilno kratkozgodbarsko poantiranostjo, ki bi ji moralo biti vse podrejeno in v njeni službi, imamo namreč opraviti z izsekom, z drobnim dogodkom, ki se skoraj ne razplete, za izsek iz življenja, skoraj poljuben, ženska z otrokom, ki pride na železniško postajo beračiti in reakcije ljudi, pa "šankiranje", to je zlata tema, ljudje, ki jih naplavi v oštarijo, ali pa skoraj izpoved veseljaka, ki se rad malo poonegavi, pa punco skoraj zakoplje, ko je po zadevi malo otrdela in omrtvičena, ta zgodba je še najbolj junaška, pa tista o pobu, ki reši invalida, vendar se pri tem zmoči in se boji, kaj mu bodo ob tem rekli doma. Vsekakor gre za male ljudi, za slehernike, še najbolj je morda radikalna in presenetljiva naslovna, ko možaka na straži zapelje punca, ki ni čisto to, in mu potem slaba vest ob zavesti, da je sam nekaj drugega od tistega, kar je
mislil, da je, ne da več živeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani