nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
In ker v življenju ni ničesar, kar ne bi bilo na račun nečesa drugega (klasična faustovska resnica), ta želja na koncu vseh koncev v resnici požre samo sebe. Brez moralizma, brez nepotrebne drastike, kot imanenten etični imperativ.
Velika usta te želje oziroma njeno globoko žrelo personificira Marko Mandić, brezimeni oz. »tisti, ki je pojedel svoje ime«, od njega pa so (v dramatis personae) ostale samo tri pikice ... Mandić z zavidanja vredno igralsko močjo, ki se nenehno prenavlja, vase povzame dramaturško strukturo uprizoritve, je njeno gibalo, daje ji ritem in pomaga osmišljati prehode, v njem pa se zgosti tudi njeno sporočilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani