nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ker je vse globalno lokalno, je morda povedno, kako slovenska predstava zapopada kot pravo trdno, nemara identitetno slovensko upanje (nič hudega, če ni samo slovensko, da je le iz prave tradicije), tisto, ki ga je bil za nas najbolj avtentično in domačno izrekel Pleteršnik (leta 1895, Slovensko-nemški slovar, ko ni samo prevedel, ampak je besede preložil v duha jezika in slovenstva: »upanje (die Hoffnung) - 1. vera, upanje, ljubezen; 2. kredit (Der Kredit) - na upanje dati, vzeti, prodati, kupiti«. Znamenita Pavlova triada vera, upanje, ljubezen je v tem znamenitem slovarju slovenskega jezika našla natanko pravo mesto in iz njega daljnovidno napovedala vse, kar našo domačnost čim bolj določa in se ta hip na račun upanja dogaja. A. Badiou tu pomaga: vera je primerljiva z delom, ljubezen je še težje delo, pravi napor, upanje pa je imperativ nadaljevanja, vztrajnosti, trdovratnosti. Gojiti je treba vero v upanje (in seveda krepiti za-upanje/der Kredit,
zlasti v institucije oblasti in denarja), se trpinčiti in naprezati za ljubezen, v staroverskem in newageevskem smislu, kjer je na prvem mestu ljubezen do bližnjika, do vzgajanja najprej do domoljubja in potem do domovine, pa ljubezen do vsakršne strpnosti, zlasti do neumnosti in do spravljivosti zunaj razumnega dvoma - kakor se reče v filmih iz Amerike, od koder je črni princ na belem ozadju kot svetovni duh završal s prilastitvijo poguma za razmah upanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani