nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
S četrto postavitvijo katere od starogrških tragedij se je po režiserjevih besedah v njem tudi dokončno podrl romantični pogled na starogrško gledališče in dramatiko kot poslednjo oazo predreligioznega in predideološkega gledališča oziroma rituala.
V tradicionalno bogatem spremljevalnem gledališkem listu velja tokrat posebej opozoriti na prispevek klasične filologinje Andreje N. Inkret »OTOTOTOTOI POPOI DA«, ki analitično primerja vse štiri slovenske prepesnitve najstarejše ohranjene trilogije ter ugotavlja, da najnovejši Marinčičev prevod »ohranja enotnost verza in misli ter v načelu ohranja originalni ritem«. Najočitnejša posebnost najnovejšega prevajalčevega »gigantskega dela« je po njenem poetična dobesednost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani