nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Zla slutnja, da se utegne po nedavnem nevarnem pešanju srca življenjska nit velikega slovenskega gledališkega ustvarjalca Zlatka Šugmana kar nepričakovano pretrgati, je pretekli torek za vse, ki smo njegovo nepozabno igralsko umetnost dolga desetletja spremljali, visoko spoštovali in občudovali ter ga, na srečo, kot številni privilegiranci, mogli pogosto tudi osebno srečevati in smeli imeti prijateljsko neizmerno radi - ta zla slutnja je 16. decembra zjutraj, žal, postala nepreklicna in nepreklicno bridka resnica. Odšel je sijajen človek, posloviti se moramo, to zapisujem brez kančka kakršnekoli kurtoaznosti, ne samo od nadžlahtnega, kakor je bilo že kdaj povedano, temveč najžlahtnejšega slovenskega gledališkega komedijanta druge polovice preteklega stoletja. Komedijanta, pravzaprav ali bolj prav: mojstrsko kratkočasnega in zmeraj duhovitega histriona v najplemenitejšem pomenu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani