nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Kot denimo gospod iz ribiške vasice Jbail, ki leži dobrih trideset kilometrov severno od Bejruta in je z nekoliko domišljije podobna Saint-Tropezu v šestdesetih letih 20. stoletja, se pravi še pred komercializacijo; živo se je spominjal, kako se je na poti do Švice, kjer so ga čakali posli, z vlakom vozil čez Slovenijo in se vsakič znova ustavljal - na Jesenicah. Ali pa avstralski povratnik v Bcharréju, ki se ne bo prav nič čudil vaši zagnanosti tovoriti odpadke do najbližjega koša za smeti in se bo ob okoljski ozaveščenosti prišlekov le poznavalsko, a kislo nasmehnil. Brezbrižnost, s katero Libanonci na tla odvržejo vse, od najnedolžnejšega jabolčnega ogrizka do dlje časa gnijoče pločevinke kokakole ali celo nesmrtne plastične vrečke, je pravzaprav tista poteza v narodovem značaju, ki bi poleg znova vzplamtelih verskih nestrpnosti edinole utegnila ugonobiti to čudovito deželo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani