nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Obstaja morda predvsem kot izmenično srdita in poetična zareza v vest/spomin 20. stoletja, ki se je skupaj z iznajdbo gibljivih podob (in posledično materializacijo zgodovine kot teka časa) dovršilo in izmojstrilo v vseh -izmih do roba doumljivega.
Zgodovine filma so Hidra z glavami Meduze: tako analitičen esej na temo kinematografske podobe (umetnosti, industrije, mehanizma) kot dovršena kinematografska stvaritev; tako zgodovina filma kot zgodovina, kot/kakršno/kadar/če jo gleda film; tako poklon/posvetilo/slavospev kot brutalna kritika; tako objektiven pregled ključnih pojmov kot skrajno subjektivna avtobiografija avtorja samega; tako epska enciklopedija kot intimni haiku v steklenici; tako mozaik prostih asociacij kot natančen recept za izgradnjo babilonskega stolpa; produkt hkrati neskončne ljubezni in neskončnega besa, fascinacije in jeze, predvsem pa vere v podobo kot ključnega nosilca pomena pravkar končanega stoletja. Kot pravi
Alexander Horwath: ΄»Zgodovine filma so vedno vse hkrati: gibljiva slika, fotografija, katalog slik, mutacija pikslov, glasba, hrup, okruški filmskega zvoka, govoreči glas, pisanje po podobi, kamnolom literature, esejistični tekst.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani