nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Prisluškujem pesnikom in pisateljem, gradim književne kozmopolise in si svobodno izbiram domove. Zajemam iz mnogih pripovednih zalog, ko kronološkemu času odrekam njegovo moč zato, da bi se lažje odzval otožnemu pogledu jelena, ki pobliskne skozi morfinistične stihe Georga Trakla; v vlažnem cvetju na zidovih meščanskih palač pod pobočji Kapuzinerberga razbiram sledi osebne drame, spričo katere vem nezmotljivo, čeprav minljivo: doma sem v Salzburgu!
Knjižne strani zaprhutajo in staromodni dežni plašči se razprostrejo v naporu, da bi zavarovali suho samoto večernih sprehajalcev, ki hitijo mimo obrtnih delavnic Alfame, starega lizbonskega jedra; tu se pod napušči bivše kolonialne veličine iz galebjih iztrebkov in morske soli izpisuje portret Fernanda Pesoe, pesnika, ki je ob pomoči imaginarnih avtorjev, ki različne pesmi pojejo z eno dušo, objavil večni hommage svoji Lizboni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani