nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Vse to je zgostil v sintezo, ki je upodobljencu neprimerno bliže, kot bi bila v svoji prazni zadovoljnosti preprosto deskriptivna (soc)realistična podoba uspešnega državnega uradnika, na kateri bi mu morda zares lahko izmerili številko suknjiča in ugotavljali neoporečno zdravstveno diagnozo. Prav v taki skrivnostni ponotranjenosti je upodobljenec poveličan (in nikakor ne degradiran), ne da bi bil kakorkoli demagoško oznanjevalen, to poveličanje pa je izraz umetnikove inspirativne zazrtosti v človeškost, ki jo je Begić s svojo intuicijo lahko dojel v upodobljencu, docela ne glede na svojo ali njegovo politično opredelitev, ravno zaradi Drnovškove duhovne zazrtosti. Poprsni del kipa s svojo mogočno, a krhko živo formo pa ni poljubna izmišljija oziroma nekakšen oklep ali »pretrdo poštirkano oblačilo«, marveč gre za širokopotezno kompozicijsko dopolnilo, ki s svojim zaobjemom blaži ostrino kamnitega podstavka in povezuje sugestivno podobo v prepričljivo
organsko celovitost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani